Iran se spopada z najhujšo vodno krizo v zadnjih petdesetih letih, ki jo zaostrujejo ekstremne temperature, dolgotrajne suše in slabo upravljanje z vodnimi viri. Glavni vodni zbiralniki v državi so skoraj prazni. Posebej kritično je v Teheranu, kjer bi se prestolnica z več kot 10 milijoni prebivalcev lahko v prihodnjih tednih znašla brez pitne vode.

Reka Yampa v severozahodnem Koloradu je bila v petek popoldne že četrtič v zgodovini "na klicu" zaradi prednostnih vodnih pravic, kar kaže na izjemno sušne razmere. To je pomenilo tridnevno omejevanje rabe vode za imetnike mlajših vodnih pravic. Klic za prednostne vodne pravice na glavni strugi reke Yampa je bil preklican v ponedeljek ob 18. uri.

V mehiškem mestu Torreón civilna združba Pro-Defensa del Nazas, ki si prizadeva za obnovitev naravnega toka reke Nazas, organizira mirne proteste proti krizi z vodo in onesnaževanju. Medtem v Ciudad de Méxicu, natančneje v četrti Tláhuac, po razlitju kanala Luis Delgado beležijo 19 poškodovanih hiš, prebivalci pa so v visokem tveganju. Razlitje ni posledica le enega dejavnika, ampak kombinacije več okoliščin.

Zaradi akutne vodne krize v iranski prestolnici Teheran vlada razmišlja o enotedenskem prisilnem zaprtju mesta, in to sredi vročinskega vala. Takšno zaprtje bi pomenilo, da bi bile v tem času zaprte vladne institucije, univerze in šole. Pomanjkanje vode v Iranu se zaostruje, vlada pa je videti nemočna.

Mesto Frankfurt je prepovedalo zajemanje vode iz potokov in rek, vključno z Nidddo, saj se je vodostaj zaradi suhe pomladi in premalo dežja močno znižal. Kršiteljem grozi globa, nizka gladina vode pa povečuje tudi tveganje za prisotnost mikrobov.

Skoraj polovica mestnega prebivalstva v Iranu se je srečala s pomanjkanjem pitne vode, je potrdil Hašem Amini, vodja iranske državne družbe za oskrbo z vodo. Problem z vodo je bil prisoten v 52 mestih.

Mehika se približuje veliki vodni krizi, ki bi lahko resno ogrozila vladne načrte za preoblikovanje energetske industrije v smeri večje neodvisnosti in čistejše prihodnosti. Ta situacija predstavlja veliko tveganje za načrte, ki bi sicer koristili mehiškemu gospodarstvu in globalnim podnebnim ciljem. Medtem pa se v ZDA Trumpova administracija osredotoča na oživitev tradicionalnih virov energije, kar je v nasprotju z zeleno politiko Bidnove ere. Te poteze so označene kot ključne za ameriško gospodarstvo in svetovno energetsko stabilnost, saj se zavzemajo za zanesljive energetske vire namesto alternativnih, ki se upočasnjujejo.

Več kot 1,4 milijona Britancev se danes srečuje s prepovedjo uporabe vrtnih cevi, ki lahko prinese kazni do 1000 funtov za pranje avtomobilov ali zalivanje rož. Podjetje South East Water je ukrep uvedlo zaradi rekordnega povpraševanja po pitni vodi. Hkrati je napovedano, da bo novi električni avtomobil MG 2, konkurent Renaultu 5, na voljo do leta 2028 po ceni okoli 22.000 funtov. Vozilo, ki bo v celoti zasnovano v Združenem kraljestvu, bo vstopni model znamke MG, umeščen pod model 4.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da Teheranu zmanjkuje vode, eden največjih rezervoarjev naj bi v nekaj tednih presahnil. Kriza, ki naj bi prizadela že več kot 20 od 31 iranskih provinc, naj bi bila posledica podnebnih sprememb in okoljevarstvene politike. Zaradi hudih posledic podnebnih sprememb in okoljevarstvene politike je predsednik dopustil možnost selitve 15-milijonske prestolnice, če vodne krize ne bo mogoče rešiti.

Južno Italijo, zlasti Sicilijo, so zajele izjemno visoke temperature, ki so dosegle 45 stopinj Celzija, kar povzroča skrbi glede stabilnosti električnega omrežja, tveganja gozdnih požarov in javnega zdravja. Tudi Združeno kraljestvo pričakuje vročinski val s temperaturami do 34 stopinj Celzija. Medtem se Iran prav tako spopada z vročinskim valom, saj temperature dosegajo 50 stopinj Celzija, kar je povzročilo napoved javnega praznika v Teheranu in pozive k omejitvi porabe vode zaradi izčrpanih rezervoarjev. Oblasti poskušajo obvladati poglobljeno vodno krizo.

Iran in sosednji Afganistan se ubadajta s hudim vročinskim valom, saj temperature v nekaterih delih Irana presegajo 50 stopinj Celzija. Zaradi izjemne vročine je vsakodnevni boj za vodo v obeh državah postal še bolj obupan. Strokovnjaki opozarjajo, da je vodna kriza resnejša, kot se trenutno priznava.

Iran se sooča z izjemno hudo pomanjkanjem vode, kar je spodbudilo razmislek o morebitni selitvi prestolnice Teheran in njenih 15 milijonov prebivalcev v regije z boljšimi vodnimi viri. Nekateri prebivalci naj bi se že začeli odseljevati iz prestolnice, medtem ko predsednik Peseschkian preučuje drastične ukrepe za obvladovanje krize.

V Iranu se je vodna kriza še naprej zaostrovala, zlasti v prestolnici Teheran, kjer so se pojavile zaskrbljujoče novice, da mesta "resnično ni več vode". Zaradi kritičnega pomanjkanja vode so razmišljali o enotedenskem zaprtju javnih ustanov, vključno z uradi, univerzami in šolami, kar bi močno vplivalo na podjetja in zaposlene. Poročali so tudi o izjemno visokih temperaturah, ki so v nekaterih delih države presegle 50 stopinj Celzija, kar je še dodatno poslabšalo že tako hudo sušo.

Julija se je napolnjenost istanbulskih jezér občutno zmanjšala, kar je sprožilo pomisleke o prihajajoči vodni krizi. Medtem ko so bili v pomladnih mesecih kazalniki napolnjenosti nad 80 odstotki, so vročinski valovi vplivali na zmanjšanje teh vrednosti v juliju, kot je sporočil İSKİ. To zmanjšanje poudarja ranljivost mesta na vplive vročine in morebitne prihodnje suše.

Iran se sooča z resno vodno krizo, ki je tako huda, da jo je mogoče opazovati iz vesolja. Zaradi pomanjkanja vode prebivalci Teherana v mošejah molijo za dež, predsednik države pa poziva ljudi k varčevanju.

Iranski državni mediji so opozorili na nevarnost »nacionalne katastrofe«, saj več iranskih provinc grozi popolna izsušitev vodnih zbiralnikov. Kriza z vodo se v Iranu stopnjuje.

Iran se sooča z najhujšo sušo v zadnjih desetletjih, zaradi česar so oblasti napovedale občasne prekinitve oskrbe z vodo v Teheranu, mestu z 10 milijoni prebivalcev. Padavine v prestolnici so letos najnižje v zadnjih sto letih, polovica iranskih provinc pa že mesece ni imela padavin. Ukrepi naj bi pomagali preprečiti izgube vode, čeprav lahko povzročijo nevšečnosti.

Iranski predsednik Mesud Pezeškijan je opozoril, da bi lahko Teheran prihodnji mesec doletelo pomanjkanje vode, v skrajnem primeru pa celo evakuacija mesta, če ne bo deževalo. Opozoril je na sušo in vodno krizo v državi ter poudaril, da so trenutne gospodarske težave posledica sankcij in napak vlade.

Iranski minister za energijo je poudaril, da je vodna kriza v državi dobro poznana, vendar je glavni izziv nezmožnost izvedbe temeljitega preobrata in iskanja praktičnih rešitev za izboljšanje razmer. Opozoril je, da samo zavedanje problema ni dovolj.

Ministrica za okolje, Diana Buzoianu, je zatrdila, da ne bo odstopila zaradi škandala v zvezi s prekinitvijo dobave pitne vode v krajih v okrožjih Prahova in Dâmboviţa. Poudarila je, da na ravni ministrstva ni prišlo do nobenih napak in da odgovornost ni na njihovi strani.